Večstanovanjska hiša Meksika je nastala po vzoru socialne stanovanjske gradnje »rdečega« Dunaja. Sorodno kot hof, prevladujoči tip dunajskih občinskih stavb, je tudi Meksika “hiša na dvorišče”, večji stanovanjski blok, sestavljen iz štirih traktov, ki oklepajo notranje dvorišče. Vendar pa je zgledovanje po dunajski stanovanjski politiki ostalo le na ravni arhitekturne rešitve in ne modela stanovanjske oskrbe. Večstanovanjske stavbe, ki jih je gradila Mestna občina Ljubljana (poleg Meksike še Rdečo hišo), namreč niso bile namenjene reševanju stanovanjskega problema delavskega razreda, kot dunajske, temveč predvsem nižjim uradnikom.

Arhitekt Vladimir Šubic je Meksiko načrtoval v večjem obsegu kot jo poznamo danes. Zastavil je dvodelno stavbo z dvema notranjima dvoriščema. Vendar občini ni uspelo pridobiti sosednjega zemljišča, zato so zgradili le en del, nastavki za dograditev drugega dela pa so vidni še danes. Hiša je imela v pritličju, pod arkadami na uličnih vogalih štiri trgovine, vse ostale površine pa je zasedlo 82 stanovanj različnih velikosti. Najosnovnejše stanovanje je obsegalo manjšo predsobo s shrambo in straniščem, kuhinjo ter sobo. Večja stanovanja so imela eno ali dve sobi več. Opremljena so bila le s stranišči in bila brez kopalnic. Skupno javno kopališče je bilo v kleti, kjer je bila tudi pralnica. Kljub minimalnemu sanitarnemu standardu so bila stanovanja skrbno načrtovana, z namenom, da bi bila čimbolj osončena in prezračevana. Dosledno so namreč postavljena čez celotno širino trakta in tako orientirana na dve strani.

“Kakor odgovarja zunanjost modernemu duhu, ravno tako sta razdelitev prostorov in ureditev stanovanj prikrojena vsem zahtevam sodobja, torej mnogo svetlobe in zraka.” (Stanovanjska hiša mestne občine ljubljanske na Ahacljevi cesti, v: Jutro, VIII/56, 6.3.1927, str. 3)