Mušič je v Mestnem gradbenem uradu pripravil načrte za Delavski dom oziroma Delavski azil (pozneje je bil ob Prešernovi podaljašan), namenjen reševanju perečega delavskega stanovanjskega vprašanja. Načrtovane so bile enoposteljne, večposteljne in skupinske sobe s skupnimi dnevnimi prostori v osrednjem delu. Imel je tudi pester javni program, zavod za zaposlovanje (borza dela), kopališče (javne prhe), javno kuhinjo in bunker za 300 oseb. Stavba je sodobna železobetonska konstrukcija, pripadnost funkcionalizmu pa kaže z nadvse smotrno oblikovano zunanjščino, zlasti z osrednjim usločenim delom, z ločno izstopajočimi balkoni v celotni širini in v vseh treh nadstropjih. S tem je bila kompozicijsko izrazito pomaknjena v vogal, kar je sprva podpiralo tudi za nadstropje dvignjen nadzidek, ki je bil po zadnji svetovni vojni poravnan z nadzidavo nižjih delov. Pomensko poudarjen vogal stavbe v obsežnem križiščnem prostoru je na dvoriščni strani, ki se odpira proti Kolizeju, izvirno plastično strukturiran z arhitekturnimi prvinami, ki jih pri nas dotlej nismo srečali.